Šolski center Slovenj Gradec - ŠCSG

Arhitekturna zasnova Šolskega centra, športne dvorane in zunanjih površin, Slovenj Gradec
javni arhitekturni natečaj

površina notranjih prostorov: 4702 m2
projekt: 2012
naročnik: Ministrstvo za šolstvo in šport

arhitektura:
Dominik Sagadin
Miha Peperko
Mitja Zorko

Sodelavci:
Jaka Sedovnik
Blaž Slivnik
Sebastijan Sagadin


KONCEPT IN KRAJINSKO - ARHITEKTURNA ZASNOVA OBJEKTA

Zasnova Šolskega centra Slovenj Gradec izhaja iz same lokacije, geometrije parcele, orientacije, možnega dostopanja do kompleksa, navezave na ožje mestno središče in naravnih danosti v prostoru. Objekt je lociran nekoliko stran od glavne ceste, in sicer za obstoječi objekt, a se proti Celjski cesti odpira z daljšo, vzdolžno fasado, s čemer izkazuje svojo prisotnost v prostoru in v liniji obcestne zazidave. Mikrolokacija umestitve objekta upošteva zahtevane odmike od sosednjih parcel in obstoječih objektov.
Novo stavbo Šolskega izobraževalnega centra si predstavljamo kot sodoben, kompakten in zračen objekt, ki šele skupaj z zunanjo ureditvijo tvori oziroma predstavlja zaključeno celoto. Osnovni koncept izhaja iz ideje, ki upošteva tako urbanistične težnje mesta po združevanju, povezovanju, zgoščanju kot iz arhitekturnih hotenj po oblikovanju racionalne, kompaktne, a hkrati odprte arhitekture. Odgovor na razvojne urbanistične smernice predstavlja že sama ideja po izgradnji novega šolskega objekta znotraj že obstoječega izobraževalnega kompleksa, ki tako nadaljuje mestni razvoj v južni smeri. To idejo, ki izhaja že iz same natečajne naloge smo nadgradili s krajinsko ureditvijo (tako imenovana krajinska ploščad kot SINTEZA PROSTORA med mestnim jedrom in njenim neposrednim zaledjem), ki se iz nivoja mestnega središča postopoma dviguje na nivo obstoječe šole na Koroški 11. Tako se vzpostavi nova krajinska ureditev, ki kot zelena poteza poveže dva nivojsko ločena dela mesta. Os Gosposvetske ceste se zdaj nadaljuje in odpira nove zelene, sprehajalne, družabne prostore in poti, dijakom šole pa kvaliteten, varen (od prometa odmaknjen) odprti prostor druženja.
Opisana krajinska ureditev s postopnim dviganjem in prehajanjem na višji nivo mesta definira tudi sam šolski objekt. Šola je tako vpeta v bogat zeleni več nivojski prostor (park), iz njega raste in se z njim prepleta. Programsko se zajeda tako pod, med in nad zeleno preprogo, ki se razteza vse do obstoječe šole na Koroški 11
V splošnem šolski center sestoji iz dveh ločenih, a fizično povezanih volumnov šolskega objekta in telovadnice,ki pa je locirana na skrajni južni strani območja, tik pod obstoječo šolo na Koroški cesti. Volumna sta ločena s potokom Homšnica, a sta preko zunanje ureditve in 'pasarele' ki se kot zaprta pot - koridor prepleta s krajinsko ureditvijo celotnega kompleksa, fizično in funkcionalno povezana. Postavitev novega objekta (šolski center in telovadnica) v prostor in zunanja ureditev ohranja in nadgrajuje idejo točkovne zazidave v zelenju (krajinsko-arhitekturna zasnova), kar omogoča fleksibilnejšo izvajanje šolskega programa v obeh šolah, mesto pa se v urbanističnem smislu nadaljuje od mestnega jedra proti jugu.
Sam šolski objekt se programsko in posledično oblikovno deli v dva trakta, znotraj katerih se formirajo posamezne smeri oziroma programi srednješolskega izobraževanja, in sicer gostinsko-turistična, lesarska in zdravstvena poklicna smer. Trakta se povezujeta preko osrednjega šolskega prostora, atrija – avle, ki se odpira po celotni višini objekta in se zaključuje s stekleno fasadno opno, zastekljeno streho, preko katere se prostor osvetljuje, zrači in odpira v zunanjost. Atrij združuje vse tiste šolske programe, ki omogočajo in nudijo še kako pomemben socialni stik med samimi dijaki in dijaki ter ostalim šolskim kadrom. To je prostor druženja, srečevanj, dogodkov, prostor prvega stika in tako pomembna prostorsko - orientacijska točka šole. Takšna zasnova svojo arhitekturno izpoved nadgrajuje na privlačnem in razgibanem ambientu kot tudi zunanjosti. Dijaki in zaposleni so v nadstropjih preko svetlobnega atrija povezani z živahnim dogajanjem v šoli, kar predstavlja pomemben psihološki in socialni vidik to vrstne ustanove.